Tanja Sonc je prejela številne nagrade na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Med drugim je leta 2011 zmagala na Brahmsovem tekmovanju v Avstriji. Leta 2015 je na tekmovanju Kiwanis v Zürichu prejela 3. nagrado.

Tanja Sonc je študirala pri Primožu Novšaku v Ljubljani, pa tudi pri Igorju Ozimu in Wonji Kim Ozim na Univerzi Mozarteum v Salzburgu in pri Nori Chastain na Univerzi za umetnost v Zürichu.

Od sezone 2017/2018 je Tanja članica komornega orkestra v Zürichu. Kot solistka je igrala z znanimi orkestri ter izvedla koncerte v Bruslju (BOZAR), Pragi, Gradcu, Trstu, Zagrebu, Sofiji, Ljubljani, Le Touquetu in tudi v Zürichu s Zürcher Kammerorchester. Leta 2016 je ustanovila Sonc Festival, festival komorne glasbe v Sloveniji.

Nemška violistka Anuschka Cidlinsky je študirala pri Thomasu Rieblu (Mozarteum Salzburg), Jean Sulemu (Konservatorij Pariz) in Nobuko Imai (Konservatorij Amsterdam).

Kot violistka kvarteta Javus je bila nagrajena s številnimi nagradami ter študijem s člani kvarteta Hagen in Günterjem Pichlerjem na znani univerzi Reina Sofia v Madridu.

Vrhunci njihove sezone 2023/24 vključujejo koncerte v Musikverein Dunaj, Konzerthaus

Dunaj, Stiftung Mozarteum, Mozartwoche Salzburg in radijske oddaje na avstrijskem radiu ORF. Glasbeniki, ki so nanjo še posebej vplivali pri njenem igranju, so Eberhardt Feltz, Lukas Hagen, Tabea Zimmermann in Hariolf Schlichtig.

Anuschka je strastna komorna glasbenica in je nastopala z umetniki, kot so Maxim

Vengerov, Valentin Erben, Vadim Gluzman, Pablo Barragan in Boris Garlitsky. Je štipendistka akademije za komorno glasbo “Villa Musica” v Rheinland-Pfalz. Anuschka redno sodeluje na mojstrskih tečajih IMS Prussia Cove in nastopa na prestižnih festivalih, kot so Salzburger Festspiele, Menuhin Festival v Gstaadu, festival Rheingau, ter cikel „Mit Musik Miteinander“ akademije Kronberg.

Anuschka igra na sodoben instrument Bernda Hillerja.

Anja Gaberc je pričela svojo glasbeno pot v glasbeni šoli Koper, v razredu Svetlane Joksič.

Šolanje harfe je nadaljevala na Umetniški gimnaziji v Ljubljani, pri prof. Rudi Ravnik Kosi.

Po kočani diplomi, jo je pot popeljala v Prago in kasneje v Bruselj, kjer je zaključila magisterskištudij harfe, pri sloviti češki harfistki Jani Bouškovi. Je prejemnica številnih nagrad in priznanj, tako na domačih kot tujih tekmovanjih ter festivalih. Veliko koncertira v različnih komornih sestavih, ter redno sodeluje s Orkestrom Slovenske Filharmonije, orkestrom SNG Opera in balet Ljubljana ter Simfoniki RTV Slovenija.

Poleg koncertiranja pa je predana pedagoškemu delu z mladimi, saj je od leta 2008 redna profesorica na umetniški gimnaziji v Kopru in Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani.

Cristina Monticoli je z odliko diplomirala na konservatoriju v Vidmu pri M°P.Pellarin in M°Luca Vignali.

Udeležila se je tudi mojstrskih tečajev pri učiteljih, kot so A. Mayer, N. Daniel, S. Rava, S. Azzolini, in pri kvintetu lesnih pihal, kot sta “Quintetto Bibiena” in “Slowind”.

Leta 2004 je prejela absolutno 1. nagrado na državnem tekmovanju pihalnih godb “Città di Grosseto” (nagrado je prejel pihalni kvintet Kalamos).

Od leta 2002 je Cristina začela sodelovati z nekaterimi najpomembnejšimi italijanskimi orkestri, med drugim s Teatro dell’Opera v Rimu, Teatro Verdi v Trstu, Virtuosi Italiani in Simfoničnim orkestrom “La Verdi” iz Milana.

Leta 2012 je dobila mesto prve oboe v Simfoničnem orkestru Malmö (Švedska), ki ga bo opravljala do leta 2020. Od leta 2017 je tudi učiteljica oboe na Musikhogskolan v Malmöju (Univerza v Lundu na Švedskem).

Cristina je redna gostja prestižnih orkestrov, kot so Simfonični orkester iz Göteborga, Simfonični orkester Danskega radia, Danski kraljevi orkester, Kopenhagenska filharmonija, Filharmonični orkester iz Bergna, Filharmonični orkester iz Osla, Norveški komorni orkester, Teatro La Fenice di Venezia, Teatro dell’Opera di Roma, Teatro Comunale di Bologna, Orchestra del Teatro Massimo di Palermo, Orkester Slovenske filharmonije, LaFil Filarmonica di Milano pod taktirko D. Gattija, R. Mutija, R. Trevina, M. Soustrota, V. Sinaiskyja, P. Steinberga, S. M. Rouvali, B. Campanella, J. Valčuha, O. M. Wellberja in drugih.

Večkrat je bila povabljena kot solistka, še posebej pa je leta 2015 ob odprtju sezone nove koncertne dvorane v Malmöju, “Malmölive”, izvedla svetovno premiero skladbe “Magic Allusions”, Concertino za oboo in orkester, ki ji ga je posvetil švedski skladatelj Albert Schnelzer.

Leta 2022 je zmagala na avdiciji za mesto solo hoboja v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija. Snemala je za založbe Decca, Naxos, Brilliant, italijansko radijsko televizijo RAI, švedski danski in norveški radio ter RTV SLO.

Kontrabasist Miha Firšt (1992) je študiral kontrabas na Akademiji za glasbo v Ljubljani, Umetniški univerzi v Gradcu in Glasbeni akademiji v Zagrebu.

Je član komornega ansambla Salzmusique, redno nastopa v duu s pianistom Iztokom Kocenom, v opernih produkcijah Slovenskega komornega glasbenega gledališča in koncertnih produkcijah Hiše kulture Celje. Nastopa v sklopu festivalov in ciklov kot so Festival Ljubljana, Srebrni abonma, Druga godba, komorni festival v Mantovi in Celovški poletni festival.

V letih 2016 – 2019 je bil solokontrabasist simfoničnega orkestra Philharmonie Salzburg, od leta 2018 pa je solokontrabasist orkestra Camerata Sinfonica Austria. Sodeluje tudi z Berlinskimi simfoniki, Zagrebškimi solisti, Zagrebško filharmonijo, Ljubljanskimi solisti in orkestrom SNG Opera in balet Ljubljana.

Leta 2018 je kot gledališki performer uprizoril monodramo Patricka Süskinda Kontrabas, trenutno pa nastopa v avtorski monodrami Komedija o Artu. Poučuje na glasbenih šolah v Ljubljani in Škofji Loki. Od leta 2019 je direktor Hiše kulture Celje.

Mezzosopranistka Nuška Drašček je z odliko končala magistrski študij petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Matjažu Robavsu (2016). V letu 2017 so ji na Univerzi v Ljubljani podelili tudi Priznanje umetniških del.

Je nagrajenka domačih in tujih tekmovanj. Leta 2012 je na koncertni turneji z Ano Netrebko, Orkestrom Slovenske filharmonije in Slovenskim komornim zborom pela vlogo Laure v operi Jolanta P. I. Čajkovskega. Njen repertoar obsega koncertna dela in izvedbe: Mahlerjeve Pesmi o Zemlji, Mahlerjeva 2. simfonija, Golgota F. Martina, Novembrske pesmi L. Lebiča, Požgana trava L. Lebiča, Stabat mater G. B. Pergolesija, Gianni Schichi G. Puccinija (vloga La Ciesce). Junija 2017 je imela samostojni koncert na prostem z orkestrom Slovenske filharmonije v okviru Ljubljanskega festivala. Sezono 2017/2018 je začela z avtorskim projektom »Španske zgodbe« – skupaj z marimbistom Vidom Ušeničnikom sta pripravila polscensko predstavo oz. koncert v niz povezanih španskih zarzuel. V jeseni 2019 je skupaj s pianistom Nejcem Lavrenčičem koncertirala s programom »Žalovanja«, ki je obsegal dela R. Schuberta, R. Schumanna in G. Mahlerja (Kindertotenlieder).

Njen operni repertoar obsega številne vloge: Jevgenij Onjegin P. I. Čajkovskega (»Olga«), Verdijev Rigoletto (»Magdalena«), Verdijev Otello (»Emilia«), Offenbachov Orfej v peklu (»Javno mnenje«), Mozartova Figarova svatba (»Kerubin«), Carmen G. Bizeta (naslovna vloga »Carmen«), Glassova La Belle et la Bête (vloga »Lepotica«) in Rossinijeva Cenerentola (naslovna vloga »Angelina«, s katero je poleg premiere v Ljubljani otvorila tudi sezono 2018/2019 v nemškem Teatru Koblenz). Decembra 2018 je postala solistka ljubljanske operne hiše; v marcu 2019 je pela eno od glavnih vlog v novi slovenski operi Koda L (Milko Lazar), sezono pa je zaključila kot »Isabella« v Rossinijevi operi Italijanka v Alžiru v produkciji Zomeropere Alden Biesen v Belgiji. V januarju 2020 je pela naslovno vlogo »Ivana« v operi P. I. Čajkovskega Devica Orleanska in požela navdušujoče kritike, marca pa je gostovala v Pragi kot »Angelina« v Rossinijevi Cenerentoli. V zadnjih dveh sezonah je v ljubljanski operni hiši pela vloge »Iocaste« (Oedipus Rex, I. Stravinsky), »Romea« (I Capuleti e i Montecchi, V. Bellini) in »Siébel« (Faust, Ch. Gounod).

Nuška je med drugim sodelovala tudi že v več muzikal produkcijah, med drugim v odrskih postavitvah muzikalov Moje pesmi, moje sanje (2008), Do nazga (2010) in pa nazadnje v dveh vlogah v muzikalu Vesna (2017). Na številnih koncertih po Sloveniji izvaja različne programe, v zadnjem času največkrat »Posvečeno Piaf« (šansoni slovite pevke), »Sprehod po West Endu« (muzikal) in »Popotovanje po Sloveniji« (slovenske ljudske). V marcu 2018 (na gregorjevo) je izšel njen drugi studijski album, posvečen Edith Piaf, z naslovom »Re-Belle«; izbrane skladbe, ki so zaživele v novih aranžmajih, povezuje poezija Jacquesa Preverta, ki jo interpretira Boris Cavazza. Album je izšel pri ZKP RTV Slovenija.

Boštjan Lipovšek izhaja iz glasbene družine, v kateri se je skozi leta zvrstilo kar nekaj hornistov. Tako sta bila njegova prva mentorja oče in brat, glasbeno šolanje je nadaljeval na ljubljanski glasbeni akademiji pri prof. Jožetu Faloutu. V čigar razredu je tudi diplomiral in zaključil podiplomski študij. Izpopolnjeval se je pri Radovanu Vlatkoviću na salzburškem Mozarteumu. Med študijem v Ljubljani je za izvedbo Straussovega 1. koncerta za rog in orkester s Simfoničnim orkestrom RTV prejel študentsko “Prešernovo nagrado”. V tem orkestru je takoj zatem zasedel mesto solohornista. Kot solist je nastopil pod taktirko odličnih dirigentov, kot so Anton Nanut, Uroš Lajovic, Marko Letonja, En Shao, David de Villiers, S.Pelegrino Amato, Gary Brain, Amy Anderson, Yakov Kreizberg, Sian Edwards…
Kot gostujiči solohornist je gostoval pri nacionalnem orkestru opere La Monnaie v Bruslju, pri Berlinskem simfoničnem orkestru, Izraelski filharmoniji, z Mahlerjevim komornim orkestrom, , Avstralskim komornim orkestrom, Simfoničnim orkestorm iz Melbourna, še vedno pa frekventno sodeluje z Budimpeštanskim festivalnim orkestrom, Škotskim komornim orkestrom in Camerato Salzburg.

Leta 1999 je kot asistent pričel predavati na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer sedaj kot red.prof. bedi nad mladimi generacijami študentov. Leta 2005 je na povabilo zagrebške akademije za glasbo kot docent pričel predavati tudi na tamkajšnji visokošolski ustanovi. Boštjan je dobitnik nagrade Prešernovega sklada leta 2008.

Od leta 2017 je  Boštjan Lipovšek umetniški vodja mednarodnega festivala komorne glasbe Sonc Festivala.

Lenart Istenič je svojo glasbeno pot začel v glasbeni šoli Radeče, pod mentorstvom Boštjana Župevca in Francija Lipovška. Šolanje je nadaljeval na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani pri prof. Boštjanu Lipovšku in na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Leipzigu pri prof. Thomasu Hauschildu.

Svoje znanje je izpopolnjeval na številnih poletnih šolah pri mednarodno priznanih profesorjih, kot so E.Penzel, R.Vlatković, A.Fridrich, C.Lampert, F.Ree Wekre in drugi. V času šolanja je prejel več nagrad na republiških tekmovanjih.

Bil je član različnih komornih sestav in sodeloval s številnimi orkestri tako doma kot v tujini. Trenutno je zaposlen kot hornist v Zagrebški filharmoniji.

Senja Rummukainen je leta 2019 prejela 6. nagrado na mednarodnem tekmovanju Čajkovski. Nekaj let pred tem je leta 2014 osvojila 1. nagrado na državnem tekmovanju v Turkuju in bila finalistka mednarodnega tekmovanja za nagrado Guilhermina Suggia na Portugalskem.

Rummukainen je kot solistka igrala z orkestri, kot so Simfonični orkester BBC, Orkester Mariinskega gledališča, Krakovska filharmonija, Simfonični orkester Finskega radia, Helsinški filharmonični orkester in Tapiola Sinfonietta ter dirigenti, kot so Sakari Oramo, Nicholas Collon, Klaus Mäkelä in drugi.

Kot komorni glasbenik je Rummukainen eden najbolj priljubljenih na Finskem. Že vrsto let je redna gostja najpomembnejših finskih festivalov, med letoma 2017 in 2021 pa je bila tudi ena od umetniških vodij festivala Kamarikesä v Helsinkih.

V sezoni 2022/2023 Senja debitira kot solistka z orkestrom Filharmonije iz Szczecina, Simfoničnim orkestrom iz Lahtija, Filharmonijo Arthurja Rubinsteina v Lodžu, Filharmonijo iz Plzna in Filharmonijo iz Thüringena. Skupaj z Jukko-Pekko Saraste se je vrnila tudi v Tapiola Sinfonietta. Med vrhunce komorne glasbe sodi koncert z Janine Jansen in prijatelji v Kölnski filharmoniji. V letih 2017-2021 je delovala kot II. glavna violončelistka Helsinškega filharmoničnega orkestra.

Senja Rummukainen trenutno opravlja študij Konzertexamen na Universität der Künste Berlin pri profesorju Jensu Petru Maintzu. Njeni učitelji so bili tudi Taru Aarnio, Marko Ylönen, Truls Mørk in Young-Chang Cho. Njen inštrument je violončelo Giovannija Grancina (1698), ki ji ga je velikodušno posodila fundacija OP Art.

Milena Lipovšek je leta 1998 z odliko diplomirala na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je  leta 2004  z izvedbo Francaixovega koncerta za flavto in orkester ( RTV Simfoniki), zaključila tudi podiplomski specialistični študij.

Od leta 1999 je solo-flavtistka v Simfoničnem orkestru RTV Slovenije.

Izpopolnjevala se je na mojstrskih tečajih pri mnogih priznanih profesorjih. Je dobitnica več prvih nagrad na državnih tekmovanjih.

Sodelovala je z različnimi orkestri doma in v tujini kot so: Nacionalna Opera Lyon,  Mahler Chamber Orchestra, Državni filharmoničnim orkestrom OSESP Sao Paolo in Avstralski komorni orkester (Australian Chamber Orchestra).

Kot solistka je večkrat nastopila s Simfoniki RTV Slovenija in posnela več solističnih in komornih del za arhiv Radia Slovenija. Leta 2006 je izšla njena prva zgoščenka z deli ruskih skladateljev za flavto in klavir.

Solistično in v komornih zasedbah je krstno izvedla več del domačih in tujih skladateljev.

Kot solistka ali v komorni skupini je nastopila v okviru različnih festivalov v   Sloveniji, Italiji, Avstriji, Hrvaški, Belgiji,Angliji , Braziliji , Črni Gori, Bosni in Hercegovini, Srbiji, ZDA in Avstraliji.

Vodi  mojstrske tečaje v Sloveniji, Braziliji, Črni gori, Srbiji in Nemčiji.

Poučuje na Konservatoriju za glasbo v Ljubljani ter na glasbeni gimnaziji v Celju. Njeni učenci dosegajo velike uspehe na državnih in mednarodnih tekmovanjih.

Ob vseh glasbenih in pedagoških angažmajih je vzporedno študirala tudi psihoterapijo in sklenjenim doktorskim študijem postala integrativna psihoterapevtka in pridobila naziv doktorica znanosti družinske in zakonske terapije.

Ognjen Popović se je rodil v Pančevu, kjer je končal nižjo in srednjo glasbeno šolo. Študij je nadaljeval v Stuttgartu.  Dipolomiral in magistriral je  na Visoki šoli za glasbo v Münchnu, v razredu profesorja Ulfa Rodenhäuserja. Ognjen je nagrajenec tekomovanja Felix Mendelssohn v Berlinu(1998) in Glasbene mladine v Beogradu(1997).

Kot solist je nastopal z Münchensko filharmonijo, Evropskim komornim orkestrom, Radijskim orkestrom iz Valencije in Beograjsko filharmonijo . Kot solo klarinetist je sodeloval z orkestrom Državne opere iz Stuttgarta, Simfoničnim orkestrom iz Passaua in Festivalskim orkestrom iz Maribora.
Popović je solo klarinetist v Beograjski filharmoniji in ustanovitelj ansambla za komorno glasbo Balkanska komorna akademija. Od leta 2010 je profesor na Fakulteti glasbene umetnosti v Beogradu. Poleg tega predava na mojstrkih tečajih v Nemčiji, Španiji, Črni Gori in Srbiji.

Ognjen Popović je umetniški vodja festivala komorne glasbe  Classic fest v Pančevu.

Urška Zupan (1997) je svojo glasbeno pot pričela pri prof. Jožetu Kregarju na glasbeni šoli KGBL. Šolanje je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, v razredu prof. Dušana Sodje, vzporedno pa se je izobraževala tudi na Gimnaziji Bežigrad. Leta 2020 je na univerziteti Mozarteum v Salzburgu z odliko opravila dodiplomski študij v razredu prof. Wenzla Fuchsa, solo klarinetista Orkestra berlinske filharmonije. podiplomski študij pa je zaključila na Akademiji za glasbo v Baslu pri Prof. Francoisu Bendi. Trenutno je akademistka Kraljevega simfonicnega orkestra v Stockholmu.

Od leta 2022 je članica mladinskega orkestra Gustav Mahler, redno pa sodeluje z mnogimi drugimi simfoničnimi in komornimi orkestri, kot so Simfonični orkester slovenske filharmonije, Komorni orkester Mantova, Academia Ars Musicae, Sinfonie Orchester Berlin, orkester Leonore.

Dodatno se izobražuje na mojstrskih tečajih pri domačih in tujih klarinetistih, kot so Mate Bekavac, Jože Kotar in Aljaž Beguš, Charles Neidich, Paolo Beltramini, Bence Szepesi, Massimiliano Miani, Pascal Moraguez, Calogero Palermo, Davide Lattuada, Andreas Schablas, Rupert Fankhauser, Helmut Hoedl, Wolfgang Kornberger, Hubert Salmhofer.

Nenad Janković je diplomiral in opravil magisterij na Fakulteti za glasbeno umetnost v Beogradu v razredu prof.Mirka Isaeskega. Je ustanovitelj pihalnega tria in kasneje pihalnega kvinteta Beograjske filharmonije in soustanovitelj komornega ansambla »Balkanska komorna akademija«.

Leta 1995 je kot solo fagotist deloval v orkestru mladih mediterana, trenutno pa je solo fagotist Beograjske filharmonije, kot gostujoči solist pa sodeluje tudi v orkestru komorne opere »Medlanijanum« in Vojvodinskih simfonikov.

Kot solist redno nastopa z orkestrom Beograjske filharmonije, vojaškim simfoničnim orkestrom, beograjskim godalnim orkestrom »Dušan Skovran«, godalnim orkestrom »Sv.Djordje« in komornim sestavom »Yes«-(Youth European Strings)

Prejel je več prvih nagrad na nekdanjih zveznih tekmovanjih, na mednarodnem tekmovanju v Stresi (Italija) je prav tako prejel prvo nagrado. Mesto Beograd pa mu je leta 1995 podelilo »oktobrsko« priznanje za njegove dosežke na glasbenem področju.

Izpopolnjeval se je na mojstrskih tečajih pri Knutu Sonstevolda na Švedskem, Milana Turkovića v Avstriji in Mauricea Paesa v Izraelu.

Od leta 2018 predava na Akademiji umetnosti v Novem Sadu.

Nenad igra fagot ročne izdelave model »Milan«, ki ga je z obilo ljubezni izdelal gospod Živan Šarčević.

Tržaški pianist Lorenzo Cossi je študij zaključil na tamkajšnjem konservatoriju in se nato še dodatno izpopolnjeval med drugim tudi na Mednarodni klavirski akademiji “Lago di Como” in “Accademii Chiagana” v Sieni. Njegov repertoar sega od baroka do sodobne glasbe s posebnim poudarkom na jazzu in drugih stilih. Zmagovalec kar nekaj mednarodno odmevnih tekmovanj je bil imenovan za enega od petih finalistov na tekmovanju “Honens” v Calgaryju (Kanada), kjer je z velikim uspehom pod taktirko Roberta Minczuka izvedel Brahmsov prvi klavirski koncert v d-molu s Simfoničnim orkestrom iz Calgaryja. The Cicinnati Enquier je o izvedbi zapisal: “Cossijeva tehnika in nadzor nad zvokom sta osupljiva. Igral je z razkošnim, orkestrskim tonom, kljub temu pa nikoli pozabil na pretanjenost.”

Veliko nastopa v komornih sestavih s Christianom Poltero, Johannesom Moserjem, Ester Hope, Walterjem Auerjem, Goeffom Nuttalom in Sebastjanom Bertoncljem.

Lorenzo deluje kot profesor klavirja na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu.

Simon Klavžar je profesor tolkal na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Poustvarjalno se posveča predvsem sodobni glasbi in sodeluje z zasedbami Ensemble Modern, Konzerthausorchester Berlin, ansambel Schallfeld, Kammerorchester München, Dresdner Philharmonie in drugimi. Od leta 2006 s tolkalcem Jožetom Bogolinom sestavlja tolkalni duo Drumartica, ki je koncertiral v ZDA, na Japonskem in po Evropi na prizoriščih, kot so Carnegie Hall (New York), Hermitage Theater (St. Petersbourg), Berlinska filharmonija, Auditorio de Tenerife, Künstlerhaus München, Kennedy Center (Washington DC) in Luxembourg Philharmonic Hall. Duo je bil med drugim prejemnik prvih nagrad na tekmovanju IPCL Luxembourg in tekmovanju za komorno glasbo Salieri-Zinetti v Veroni. Simon Klavžar je v duu s saksofonistom Oskarjem Laznikom izdal zgoščenko z novimi slovenskimi deli z naslovom Saxala.

Klavžar je kot solist in član komornih zasedb koncertiral tudi na festivalih Mecklenburg-Vorpommern, Wolfsburg Movimentos in Festivalu klavirskega dua v Berlinu. Med drugim je sodeloval s Stefanom Hussongom, Klavirskim duom Shalamov, člani društva Lincoln Center Chamber Music Society, Bruceom Hamiltonom, Petrom Sadlom in Anniko Treutler. Leta 2015 je nastopil kot solist z orkestrom RTV Slovenija na Svetovnih glasbenih dnevih, z istim orkestrom pa je leta 2022 izvedel premiero dvojnega koncerta za tolkala in saksofon Eppur si Muove IV skladatelja Mateja Bonina. Bil je član zasedbe World Percussion Group na turneji po Severni Evropi leta 2017, kot gost pa je predaval na glasbenih akademijah in univerzah Furman, Western Washington, Gdansk in Salerno. V prihajajoči sezoni ga čakata solistična nastopa z orkestrom Slovenske filharmonije in ansamblom Foruma nove glasbe Ljubljana.

Simon Klavžar nastopa pod pokroviteljstvom podjetij Adams in Innovative Percussion.  

L.Berio: Ljudske pesmi

1. Black is the colour

2. I wonder as I wander

3. Losin Yelav

4. Rossignolet du bois

5. A la femminisca

6. La donna ideale

7. Ballo

8. Motettu de tristura

9. Malorous qu’o uno fenno

10. Lo fiolaire

11. Azerbaijan love song

Solistka: Nuška Drašček

Komorni ansambel Sonc Festivala (viola, violončelo, harfa, flavta, klarinet, tolkala)

 

B.Martinu: Nonet H.374

1. Poco allegro

2. Andante

3. Allegretto

 Komorni ansambel Sonc Festivala (violina, viola, violončelo, kontrabas, flavta, oboa, klarinet, rog, fagot)

 

U.Krek: Canticum Resianum 

Solistka: Nuška Drašček

Komorni ansambel Sonc Festivala (priredba za ansambel: Klara Mlakar)

M.Dring: Trio za flavto, oboo in klavir

1. Allegro con brio

2. Andante semplice 

3. Allegro gracioso

 

G. Faure: Klavirski kvartet št.1 v c-molu op. 15 Allegro moderato

1. Scherzo: Allegro vivo

2. Adagio

3. Allegro molto

 

F. Poulenc: Sekstet za klavir in pihala

1. Allegro vivace

2. Divertisement: Andantino 

3. Finale: Prestissimo

J.Brahms: Vier Gesänge op. 17 za ženski zbor, dva rogova in harfo

1. Es tönt ein voller Harfenklang (Polni zven harfe)

2. Lied von Shakespeare (Shakespearova pesem)

3. Der Gärtner (Vrtnar)

4. Gesang aus Fingal (Fingalova pesem)

Dekliški zbor Akademije za glasbo

 

R.Strauss: Morgen (Jutri) (prir. za mezzosopran, violino in harfo) 4′ 

 

J.Brahms: Serenada v D-Duru op.11 (Nonet verzija)

1. Allegro molto

2. Scherzo

3. Adagio non troppo

4. Menuet Scherzo Rondo

Komorni ansambel Sonc Festivala (violina, viola, violončelo, kontrabas, flavta, oboa, klarinet, rog, fagot)